Problematika Zakona o predlaganju kandidatov iz Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč

Z obveznostjo mirnega reševanja sporov se je povečal pomen mednarodnih sodišč in arbitraž. Sredstva so postala pomembna sredstva zunanje politike, kar vodilo do povečanja prizadevanj za izvolitev predstavnikov v mednarodna sodišča arbitraže. V svojih kandidatov države začele vlagati čedalje več sredstev ter uporabljati raznolike pristope spodbude. Začeli pojavljati pomisleki, da kandidati morda niso izvoljeni le zaradi kompetenc, temveč vplivnosti uspešnega lobiranja. Mednarodna skupnost zato začela sprejemati številne mednarodne standarde neodvisnosti sodstva spodbujati oblikovanje mehanizmov pregled nominacij sodnike pozivati k nominacijam ustreznih kandidatov. Slovenija na take pomisleke odzvala že zelo zgodaj sprejela Zakon o predlaganju iz Slovenije (ZPKSMS), ki ureja nacionalni postopek izbire arbitre. Primerjava zakona z ureditvijo pogoji, določenimi statutih posameznih sodišč, pokaže, zakon dejansko predpisuje dodatne pogoje zahtevanim postopkom celo omejuje možnosti slovenskih arbitraž, katerih nima vnaprej zagotovljenega mesta sodnika.